Predzadnji dan v JV Aziji se je začel zelo zgodaj. V planu je bil obisk Petronas Towers. Za ogled je dnevno omejeno število mest in kart se vnaprej ne da kupiti. Tako sta dva predstavnika že ob pol sedmi uri zjutraj čakala v vrsti s 37 sotrpini za karte, čeprav se prodaja začne šele ob pol devetih. Karte sta dobila za celo skupino, poleg tega sta ujela tudi zajtrk v hostlu.

Težko pričakovan ogled 452m visokih dvojčkov v samem središču Kuala Lumpurja smo vsi z veseljem čakali. Pred vhodom smo počakali še profesorja Thamerja in se nato vsi skupaj v spremstvu osebja odpravili visoko nad mesto. Prvi stolp uporablja uprava naftne družbe Petronas, zato je za javnost zaprt - ogledali smo si stolp št. 2. Povezovalni most med njima imenujejo Skybridge. Gre za most, ki povezuje stolpa v 41 in 42 nadstropju. Nahaja se 170m nad tlemi, v dolžino pa meri 58m. Zgrajen je tako, da lahko drsi in sicer 10 inčev oz. dobrih 25 cm. Zaradi cunamija 24.12.2004, ki je zadel Indonezijo se je most premaknil za 6 inčev, kar je tudi vidno na marmornatih tleh, kjer je sled kako je most drsel. Po hitri predstavitvi smo se tudi sami podali na most, iz katerega je lep razgled na Kuala Lumpur. Po fotografiranju smo se vsi podali v dvigalo in izstopili v 86 nadstropju. Razgled od tu bi bil naravnost čudovit, če ne bi ravno deževalo.

Še nekaj tehničnih podatkov. Gradnja se je začela 1992 in končala 1998. Najvišja stavba od 1998 do 2004. Najvišje nadstropje je na 375m, ima 88 nadstropij, 395000m² površin, spodaj se med njima nahaja Suria KLCC - nakupovalno središče za premožnejše.

Po uradnem delu programa smo se odpravili na nakupovalno ulico v kitajski četrti, kjer smo se oskrbeli s še zadnjimi kilogrami spominkov. Damjan ima jutri rojstni dan, reže se torta, kar je dober razlog, da končujem s pisanjem bloga...

Galerija slik šestnajstega dne

Končno noč z nekaj več urami spanja. Naša nadvse prijazna vodička Bal nas je navkljub navodilom profesorja Thamarja, naj ne hitimo, preganjala kot vedno. V vročem jutranjem soncu smo prispeli v predmestje Kuala Lumpurja, kje se nahaja sedež podjetja Khairi Consult Sdn Bhd. Gre za večje podjetje, ki se ukvarja s projektiranjem in nadzorom. Zaradi dobrih vez v malezijski vladi so njihovi projekti predvsem javnega značaja. Podobnost s Slovenijo. Kljub »man-gleščini«, v kateri je potekala predstavitev, smo nekako uspeli razumeti strukturo in način delovanja podjetja. Poleg tega, da pri večjih projektih sodelujejo s tujino, je to sodelovanje prej izjema kot pravilo, saj malezijska vlada ščiti domačo gradbeno industrijo. Po odlični kavi, je sledil ogled enega izmed njihovih gradbišč. Sredi Kuala Lumpurja namreč gradijo 60 m dolg podvoz. Njegova posebnost je ta, da zaradi nezmožnosti prekinitve prometa, način gradnje ni odprti izkop, temveč ga gradijo kot tunel. Celoten projekt bo potekal pet let. Sama gradnja le 23 mesecev. Ostali čas bodo porabili za premaknitev obstoječih vodov in inštalacij. Za konec smo si ogledali še bližnji hinduistični tempelj Batu Caves. Le-ta se nahaja na vhodu v jamo, do njega pa vodi 272 stopnic. Kljub žgočemu soncu, smo se po njih povzpeli brez večjih problemov. Pred stopnicami stoji pozlačen, 34 metrov visok kip indijskega božanstva. Jame so iz apnenca, vendar v primerjavi z našimi kraškimi jamami, zelo slabo vzdrževane. Vročina se je počasi prevesila v nevihto, ki nas je nato spremljala na naši poti do hostla.

Galerija slik petnajstega dne

Danes smo se odpravili v administrativno središče Malezije, Putrajayo. Mesto je popolno nasprotje Kuala Lumpurju, saj je neverjetno čisto, polno novogradenj in z veliko zelenja. Na cesti se le stežka sreča mimoidočega, izjema so vrtnarji, ki skrbijo za lepo urejene obcestne površine. Mesto je bilo v celoti načrtovano in je staro komaj desetletje. Glavni vzrok za izgradnjo mesta je, da se vsa državna administracija preseli iz Kuala Lumpurja, ki je polno zastojev, v Putrajayo. V mestu se nahajajo upravno-administrativni državni prostori in premierova palača ter modern kongresni center. Umeščeno je v območje, ki se imenuje ''Multimedia Super Corridor of Malaysia'' in predstavlja središče IT tehnologije v državi. Z odlično mrežo optičnih internetnih povezav sem želijo privabiti vse večje IT korporacije. Med drugim je v mestu tudi bolnišnica, več nakupovalnih središč in šola za otroke premožnejših.

Ob vhodu v mesto smo zagledali mošejo s kupolami v roza barvi (barvo so izbrali prebivalci sami) - Putra Mosque, ki je najnovejša in največja v državi. Notranjost mošeje je razkošna in jo krasi marmor v roza odtenkih. Obiskali smo Putrajaya Corporation, ki skrbi za razvoj mesta. Tam so nam na kratko predstavili svoj projekt, ki se je začel z izgradnjo Putrajaya Wetlands. Na območju dela povodja so na več mestih zajezili del struge in dobili t.i. mokrišča. Celoten sistem sestavlja 24 mokriščnih celic in jezero na koncu sistema. Mokrišča imajo več funkcij, primarna je čiščenje vode. S tem, ko upočasnijo tok in nasadijo rastline v posameznih celicah, se umazanija useda in čistejša voda teče v naslednjo celico. Kot dokaz šteje razlika v kvaliteti vode pred in pod mokrišči. Gorvodno od mokrišč je kvaliteta vode razreda 3, kar pomeni zelo onesnaženo vodo. Dolvodno od mokrišč pa je kvaliteta vode razreda 2 oz. že na meji z 1 (2 pomeni, da je voda z malo čiščenja pitna, 1 pa pomeni, da je voda pitna). S tem posegom so pridobili na več področjih, saj so očistili vodo, pridobili veliko vodnih površin namenjenih prebivalcem in povečali poplavno varnost območja. Velik poudarek dajejo tudi na floro in favno, saj so naselili številne rastline in živali. Cilj tega je, da bi bila mokrišča čim bolj podobna naravnim. Odpravili smo se tudi »na teren«, kjer smo si ogledali pregrado, mokriščne celice in naseljene živali (pelikane, labode, race, plazilce).

Projekt je vsekakor izjemen. Mesto trenutno šteje približno 70.000 prebivalcev, po načrtih bo lahko sprejelo do 350.000 prebivalcev (kar je približno velikost Ljubljane). Kljub vsemu, pa mesto daje vtis, da še ni zaživelo, saj so ulice in nakupovalni centri prazni.

Galerija štirinajstega dne

Dopoldan smo se odpravili po nakupih na ulico Petaling Street katera je zelo znana po butikih, trgovinah na katerih prodajajo ponaredke vseh svetovno znanih znamk. Vsak je preizkusil svoje veščine  barantanja in si tako izboril ugodnejšo ceno izdelka. Večinokrat nam je uspelo ceno znižati vsaj za polovicoJ. Polne vrečke majic, pasov, denarnic,... (kot zanimivost: predsednik si je omislil Armani in Calvin Klein pas v enem! J) smo odložili v hostlu in se z lokalnimi taksiji napotili proti dirkališču formule ena (Sepang F1 circuit), ki je od samega centra mesta oddaljeno 60 km. Na samem dirkališču nas je prijazno sprejel eden izmed zaposlenih v nadzornem središču. Razkazal nam je kontrolno sobo v kateri s pomočjo kamer nadzorujejo celotno dirkališče in v primeru nesreč, okvar ustrezno ukrepajo. Po kratki razlagi kako stvari potekajo med dirko F1, smo pogledali še v sobo v kateri se uradno meri čas dirkačev. Sledil je ogled zmagovalnega odra na katerem smo lahko doživeli kako je stati na najvišji stopnički, ter napravili nekaj zmagovalnih fotografij. Za konec smo se na kratko sprehodili med boksi in zavihrali s karirasto zastavo katera označi zmagovalca dirke. Med samim ogledom je na dirkališču potekal »Mini Cooper S test drive«, kjer so lahko premožni Malezijci preizkusili svoje dirkaške sposobnosti (cena za celodnevno vožnjo 12000 evrov). Po dolgi vožnji nazaj v mesto smo se ustavili na mestni tržnici »Central Market«, kjer smo si napolnili lačne trebuščke s slastno lokalno hrano.

Galerija slik trinajstega dne

Prišla je sobota in z njo prost dan, kar se tiče strokovnega dela ekskurzije. Podali smo se raziskovati turistične znamenitosti Kuala Lumpurja. Naš hostel se nahaja v precej zanemarjenem predelu mesta, zato prvi vtis ni bil najboljši. Ogled smo začeli z mošejo Masjid Jamek, ki je prva opečnata mošeja v Kuala Lumpurju. Sprejel nas je prijazen vodič, ki nam je razkazal vse njene glavne znamenitosti. Tako kot v vsaki mošeji do sedaj, so nas (dekleta) opremili z dolgimi oblačili, le da smo tu še poleg ogrinjala dobili tudi ruto, ki je zakrila naše lase. Za tistih nekaj minut ogleda mošeje jih je bilo zabavno obleči, verjamemo pa, da jih ni tako prijetno nositi celo življenje, saj nam je postalo že po nekaj minutah zelo vroče. Tu nas je nato ujel že prvi današnji dež, ki je bil iz minute v minuto močnejši, zato smo se kmalu zatekli k naslednji zanimivi konstrukciji, to je Sultan Abdul Samad Building, v katerem so prostori Ministrstva za kulturo in informatiko. Poleg nas je pred dežjem vedrila še skupina policajev, ki nas je opozorila naj pazimo na svoje imetje, saj nepridipravi kradejo torbice in mobitele kar med vožnjo z motorjem. Od tistega trenutka smo vsa dekleta še bolj skrbno pazila na svojo lastnino.

Nasproti te veličastne stavbe se nahaja Merdeka Square, na katerem stoji eden izmed najvišjih drogov z zastavo na svetu, v višino meri 100 m. Pot smo nadaljevali proti lepemu parku, v katerem se nahajajo botanični vrtovi, veliko jezero, ptičji ter metulji park in amfiteater. Tam smo našli zatočišče pred mestnim vrvežem. Napolnili smo si baterije in znova smo se podali v divje mestno središče. Pot smo nadaljevali do National Mosque, ki pa je bila vsekakor vredna ogleda, saj je bila največja do sedaj. Ima minaret, ki je visok kar 73 m in zvezdasto oblikovano glavno molilnico.

Ogled turističnih znamenitosti smo zaključili z najbolj znamenito ulico v Chinatownu, ki je prepoznavna predvsem po poceni oblačilih, obutvi in dodatkih vseh svetovnih znamk. Takoj smo se zavedali, da bo kupovanje tu pravi izziv, saj bomo morali v uporabiti svoje pogajalske sposobnosti.

Galerija slik dvanajstega dne